|
|
 |
 |
1904
Dr.Hugo Guldner, dr.Carl von Linde in dr.Georg von Krauss prevzamejo podjetje Guldner Motor v Munchnu-Nemčija. |
|
1906
Se proizvodnja Guldner Motor seli iz Munchna v Asschaffenburg kjer se začne proizvodnja motorjev od 20 do 700 konjskih moči.
|
|
1929
Podjetje Linde Eismaschinen (hladilne naprave) prevzamejo v celoti podjetje Guldner motor in tako se začne strukturiranje proizvodnje končnih izdelkov.
|
|
1933
Začne se proizvodnja manjših Diesel motorjev.
|
 |
1938
Začne se proizvajanje večjih dieselskih in plinskih motorjev, generatorjev ter letalskih motorjev.
Proti koncu leta jim uspe sestaviti traktorski motor in tako se prične serijska proizvodnja traktorja Guldner A20. |
 |
1956
V Asschaffenburgu se začne proizvodnja prvega transportnega vozila s Hydrostatičnim pogonom.
Sam pogon se je izkazal za tako učinkovitega, da ga uporabljamo še danes. |
 |
1958
Ustanovi se oddelek za hidravliko, ki še danes predstavlja temelj proizvodnje Linde viličarjev.
Še v istem letu se prične proizvodnja prvega viličarja s hydrostatičnim pogonom.
|
 |
1969
Proizvodnja se usmeri predvsem v razvoj hidravlike in viličarjev, zato je bila proizvodnja traktorjev ukinjena.
Do tega leta je bilo v programu prodanih 300.000 dieselskih motorjev in 100.000 traktorjev. |
|
1984
Linde prevzame francoskega proizvajalca viličarjev skladiščne tehnike Fenwick, kjer še danes proizvajajo tovrstne viličarje znamke Linde.
|
|
1989
Linde prevzame enega največjih proizvajalcev viličarjev v Veliki Britaniji, podjetje Lansing.
Tu še danes proizvajajo Linde kontejnerske, regalne in bočne viličarje.
|
 |
1993
Linde prevzame drugega največjega proizvajalca viličarjev na Kitajskem in tako se prične proizvodnja Linde viličarjev v Xiamen-u na Kitajskem.
|
 |
1998
Linde praznuje 40 letnico prvega hydrostatičnega pogona, ki se je izkazal kot neverjetna inovacija.
Poleg tega da smo pionirji hidravlike smo v 40 letih razvili pogon za plinske in dieselske motorje, ki je neuničljiv.
Februarja 1998 je narejen 200.000 viličar Linde s hydrostatičnim pogonom.
Do tega leta smo patentirali kar 600 različnih inovacij, kar kaže moč Linde razvojne tehnike.
|
|
1999
Se ime *Linde* začne pojavljati tudi v Združenih državah Amerike.
Danes najdemo veliko proizvodnjo viličarjev Linde v Summervillu - ZDA, ki zalagajo kompletno državo z Linde viličarji.
|
 |
2000
Na sejmu v Hannovru (Cemat) se Linde prvič pojavi z popolnoma novim izgledom viličarjev Linde, ki kasneje izpodrinejo staro serijo 351.
Linde je skupaj z inštitutom IMM Mikrotechnik Mainz izdelalo najmanjšega viličarja na svetu, ta je bil še v istem letu vpisan v Guinessovo knjigo rekordov.
V istem letu Linde in Siemens izdelata prvi prototip viličarja na celično izgorevanje.
Prototip je bil namenjen za demonstriranje in proučevanju tega pogona. |
 |
2001
Konča se proizvodnja Linde viličarjev serije 351.
Serija teh viličarjev se je izkazala kot izrazito uspešna , saj je bilo proizvedenih kar 100.000 kosov teh viličarjev na plinski in dieselski pogon.
*Rodil* se je novi viličar Linde serije 39x, ki jo proizvajamo še danes. |
 |
2005
Menjava logotipa Linde, kjer se divizija za viličarje začne prvič pojavljati v novi rdeči preobleki. |
 |
2005
Linde dobi v Nemčiji nagrado za najboljšo znamko v kategoriji viličarji.
|